2021

Le naprej, ne glej nazaj …
Dokler je dobro v očeh, dokler je razlog za smeh.. ❤
Le naprej, ne glej nazaj. Še otrok je v vseh nas, pusti naj poje na glas.
Pa kljub temu na zadnji dan leta gledam nazaj. Že včeraj sem hotela ustvariti red, zložiti in organizirati občutke in misli ob koncu leta, za katerega ne najdem pravih besed, ki bi ga opisale.
Veliko vsega se je dogajalo in zgodilo. Lepega in malo manj lepega.
Stopila sem iz cone udobja, kakorkoli že, se to sliši kot kliše. Na lastni koži sem občutila, da je tisto “tapravo” življenje izven tega mehurčka.
Zavzela sem nove vloge v življenju.
Spoznala, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo, vsak s svojimi ranami in obrambnimi mehanizmi. Prijateljstva so se končala. Tako mimogrede.
Še enkrat več se je potrdilo, da moram upoštevati tisti občutek nekje globoko v meni.
Da se “splača” biti prijazen in delati dobro.
Začele so se mi uresničevati dolgoletne sanje.
Da največ štejejo tisti trenutki, ko se čas ustavi, pozabiš na vse in samo si.
Zavedla sem se, da so nekatere izgube dokončne in nepovratne. Da bo ta bridkost vedno nekje tu z mano, med nami, zame kot opomin.
Da se ne glede na vse, ne smem(o) dati voditi spremljevalki bolečini za roko.
Spet molim.
Vedno znova se sprašujem, če vidim svet tako, ker sem (preveč) čustvena in občutljiva oseba. Vedno znova najprej iščem krivdo in odgovornost pri sebi. Sem kaj naredila narobe? Se nisem dobro obnašala? Sem izbrala napačne besede?
V vsej tej zmešnjavi čustev in misli stopam v novo leto. Rada imam svoje #življenjevbarvah 🌟
Brez pričakovanj. Brez želja. Brez namena. Samo trenutki. Trenutki ljubezni, vere in upanja. ❤