So knjige, ki ti nekaj storijo in to ostane v tebi za vedno. To so za mene dobre knjige, ki ti nekaj pustijo, odstirajo nove poglede, ti dajo misliti, te spodbuditi, da nekaj spremeniš.
Težko je napisati povzetek 564 strani. Težko izbrati nekaj besed oz. stavkov, s katerimi bi povedala o čem govori knjiga zares in o čem govori med vrsticami. Zato sem raje prepisala par odlomkov iz knjige.
Lej, rekla si, da bi rada slišala zgodbo. Tu jo imaš, dober dan – dober dan. Kar bodi užaljena, če rečem, da lahko javnost naredi veliko škode. Ko drekaš od daleč, tega ne čutiš. Od daleč nihče ne čuti odgovornosti za svoje besede. Mislim, ali vsaj zdaj razumeš, ko poznaš dobršen del zgodbe, kako nevarno je to? Govoriti o nečem, o čemer nimaš pojma? Zapomni si, vse je zgodba.
“Ni me zbodla beseda “Cigan”, tudi beseda “najlepši” ne. Tista vmes, tista prekleta, “ampak”. To je beseda vsiljivka, to je zla beseda. Nima kaj iskati v stavku o ljudeh. Če si na napačni strani te besede, te za vedno ločuje od dobrih besed, razumeš.”
“Kaj pa tisti, ki si želijo živeti? Če sodim po sebi, vzljubijo tisto, česar nikakor ne bi smeli. Taki smo živi, edino taki.”
“Samo dva prvinska strahova obstajata, si vedela? Rodiš se s strahom pred glasnimi zvoki in s strahom pred padanjem. Res, na internetu najdeš. Drugih sto fobij se naučiš od bližnjih. Nekatere te varujejo pred nevarnostjo, ja. Večina pa jih obstaja samo zato, da zbija šale z našimi življenji.”
“Še zdaj se mi zdi življenje znosno samo zato, ker vem, da sem bila tam. Popoln svet obstaja, ampak nikoli dlje kot trenutek. Tisi, ki želijo živeti, bi umrli zanj, kljub temu. Vsi drugi ravno ravno zaradi tega odnehajo.”
“Zanjo so vse stvari medsebojno povezane, temu ne moreš slediti. Ampak saj se nama ni bilo treba razumeti. Od prvega srečanja se spominjam samo njenih oči, drugega skoraj ne. V njih je bilo nekaj žalostnega, malo bolečine, malo utrujenosti. V njih je bila megla, ni boljše besede, in mislil sem, da mogoče zato ne vidi moje razpoke, da me vidi čistega.
“Ljudem je mar, jaz pa sem jim dal zgodbo, zaradi katere se jim ni treba naprej sovražiti.”
Zdelo se mi je, da letos nisem veliko brala… potem sem pa malo brskala po galeriji in ugotovila, da se je nabral že kar lep kupček knjig. 🖤 Koliko knjig pa si letos že ti prebral/a?
Na slikah so prebrane:
Renata Ažman – Depra
Emily Pine – Pišem sebi
Sheila Heti – Materinstvo
Margaret Atwood – Testamenti
Leila Slimani – Uspavanka
Daniela Krien – Ljubezen v stiski
Rumena Bužarovska – Moj mož
Prebrala pa sem tudi:
Elena Ferrante – O izgubljeni deklici
Aljoša Bagola – Kako izgoreti
Tadej Golob – Dolina rož
Kenan Crnkič – Pazi katerega volka hraniš
Hector Garcia – Šinrin-joku
Margaret Atwood – Deklina zgodba
Marguerite Duras – Ljubimec
Nhat Hanh – Resnična ljubezen
M.Scott Peck – Ljubezen in duhovna rast
Gary Chapman – 5 jezikov ljubezni
Ute Erhardt – Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod
Nekatere od prebranih knjig sem že podrobneje predstavila, nekatere pa še pridejo na vrsto.
misli.
PSIHO DROBTINICE 