Kemija sreče

Na kaj pomisliš ob besedi kemikalije? 💡
Verjetno ne na to, koliko/kako srečno se počutiš? 😉
Dejstvo pa je, da je vzrok intimnemu občutenju sreče izločanje tako imenovanih kemikalij “sreče” v možganih. Vesele občutke povzročajo štiri različne vrste kemikalij:
🧡Endorfini so nekakšne naravne tablete proti bolečini, saj blokirajo občutek bolečine. 
💚Serotonin predstavlja zeleno luč – je signal za to, da je to, kar trenutno počnemo, varno.
💜Oksitocin se izloča, ko se vzpostavijo prijateljske vezi z osebami, ki nas obkrožajo. Sprošča se tudi med orgazmom in dojenjem.
💛Dopamin nas motivira, da se naprezamo, dokler ne dosežemo želenega cilja. Povzroča navdušenje v pričakovanju, da se nam bo nekaj dobrega zgodilo.
…
V grafiki najdeš nekaj idej, kako spodbuditi sproščanje teh kemikalij in s tem vplivati na svoje počutje. 😊

Čuječnost

Čuječnost je odgovor na hiter tempo današnjega življenja. Čuječnost pomeni ustaviti se, biti v trenutku, tukaj in zdaj – ne cel čas hiteti okrog, ampak zavestno posvečati pozornost na to kaj se dogaja in kaj počnemo v tem trenutku. Čuječnost je nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka – zavedamo se in to sprejmemo. Čuječnost pomeni ne jemati lastnih misli preveč resno in jim pustiti, da nas vodijo – so samo misli in ne dejstva. To so vse stvari, ki jih lahko vadimo – skozi meditacijo in s tem, ko se bolj zavedamo lastnih misli in odkrivamo vzorce, ki jim sledijo. Zakaj je pomembno, da se ukvarjamo z našimi mislimi? 90% naših misli je namreč »recikliranega materiala«, predvsem negativnih misli. Večino časa živimo v preteklosti ali prehodnosti. Premlevamo kako bi lahko ravnali drugače ali pa nas skrbijo stvari, ki bi se naj zgodile.  Pozabljamo pa na sedanjost, ki je najbolj pomembna – šteje samo ta trenutek. Biti prisoten tukaj in zdaj v tem trenutku se mogoče zdi povsem enostavno, vendar ni.  Čuječnost pomeni, da izstopimo iz tega vrtiljaka naših misli in pogledamo v svet s široko odprtimi očmi – kaj mi pravijo moji čuti v tem trenutku? To pomeni, da se v zdajšnjem trenutku zavedamo, kaj se dogaja z našim notranjim doživljanjem (npr. zavedamo se svojih misli, čustev, vedenja, telesnih občutkov), hkrati pa se zavedamo tudi dogajanja okrog sebe (torej tistega, kar vidimo, slišimo, vonjamo …).

S tem ko se zavemo svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ki jih v nas vzbujajo določeni dogodki, nam daje možnost, da se osvobodimo avtomatskih odzivov, ki so le navada, ter se – namesto da bi reagirali – na dogodke odzivamo spretneje, skladno s trenutnim dogajanjem. Torej se na neki dogodek ne odzovemo tako, kot smo se vedno ali tako kot se je treba, ampak se odzovemo skladno z nastalo situacijo in doživljanjem te situacije. Posledično nam to daje večji občutek umirjenosti.

Čuječnost pa ni samo osredotočanje na tukaj in zdaj, ampak tudi nežnost in sprejemanje. Ljudje smo nagnjeni k kritiziranju in obsojanju samih sebe. Ne moremo narediti vsega tako kot je treba. Ljudje smo. Vsak od nas trpi, vsakega skrbi in vsak je negotov. Lažje je, če to sprejmemo kot naravno, človeško.

Čuječnost nas upočasni in nas pripravi do tega, da iščemo srečo v majhnih, enostavnih stvareh. Čuječnost pomeni uživati v majhnih stvareh (Kaj me osreči).   Iluzija je, da potrebujemo več stvari, več hobijev, več socialnih stikov, da bomo srečni. Nenehno hrepenenje in želja po več, nas ne naredi srečnih.

Zakaj je torej čuječnost dobra?

Znanstvene študije potrjujejo, da lahko pomaga pri anksioznosti (tesnobi), depresivnosti in počutju na splošno. Bolj smo umirjeni in sproščeni,  smo v globljem stiku s sabo. S tem, ko smo tukaj in zdaj se tudi naučimo bolj skrbeti zase – bolj se zavedamo naših občutkov in potreb. Pomaga lahko tudi pri uravnavanju telesne teže – ko jemo in pijemo počasi, s pozornostjo, se prej čutimo site oz. zadovoljene. Čuječnost pogosto pomeni narediti korak nazaj – kaj se dogaja? Kako se počutim? Sem v tem trenutku? Kako naj iz njega dobim čim več? Čuječnost nam pomaga  živeti bolj jasno, povezano s svetom okrog nas, da lahko rečemo, živel sem in ne, življenje je steklo mimo mene.

Kako vnesti čuječnost v vsakdanje življenje?

Začnemo morda lahko s tečajem.  Sama sem se v 2015 udeležila znanstveno dokazanega tečaja oz. programa MBSR (Mindfulness based stress reduction). Potem pa seveda nadaljujemo sami in/ali s pomočjo nekoga, ki ima več izkušenj. S področja čuječnosti v povezavi z duševnim zdravjem, sem prebrala tudi različne članke in knjige. Izkušnje in znanje, ki sem ga pridobila in ga pridobivam, z veseljem tudi delim – prijavi se na Psiho drobtinice in brezplačno boš prejel/a vaje čuječnosti na mail.

Kdo si?

Na prvi pogled enostavno vprašanje. Kako bi odgovorili nanj?

Enkrat sem vas že spraševala, kako bi odgovorili nanj, če ne smete navesti imena, poklica, družine, …?

To, kdo smo, je veliko več kot to, kako nam je ime, kako izgledamo, od kod prihajamo in kaj smo po poklicu … Da bi bil odgovor na to vprašanje lažji, sem vam pripravila delovni list na petih straneh, ki vam lahko pomaga pri samoraziskovanju. Lahko imate veliko raznoraznih izkušenj, se razvijate in spreminjate na različnih področjih, vendar ni nujno, da se vsega tega tudi zavedate. Samozavedanje se dogaja skozi refleksijo. Morate si vzeti čas, stopiti »ven iz sebe« in tako pogledati nase.

Delovni list dobite tako, da mi sporočite svoj mail. Lahko ga vtipkate ob vstopu na spletno stran, lahko se prijavite na desni, lahko pa mi mail posredujete v zavihku KONTAKT zgoraj.

Depresivni dnevi

Prejšnji ponedeljek bi naj bil najbolj depresiven dan v letu. Zato sem cel čas imela v mislih, da moram nekaj “pametnega” napisati o depresiji, ki je epidemija 21. stoletja in je del našega vsakdana, pa se tega sploh ne zavedamo. Hkrati, pa se mi je celi čas zdelo nekako narobe, da govorimo o najbolj depresivnem dnevu v letu, ker depresija ni stvar, ki je omejena na en dan. Depresija se ne začne, ne traja in ne konča v enem dnevu.  

Meni se recimo zdi bolj depresiven dan danes, ko je megleno že cel dan in ko nisem naredila niti pol tistega kar sem si zadala. Ampak depresija ni to. Depresija ni en dan v januarju, ko je cel dan megleno in sivo ter je tudi naše počutje temu primerno.

Depresija ni en dan v januarju, ko gremo v spletno banko in nas prične boleti želodec, ko vidimo minus, ki je nastal zaradi božičnih daril.

Depresija ni en dan v januarju, ko pomislimo na nekoga, ki nas je zapustil in smo zato žalostni.

Depresija ni en dan v januarju, ko sem tečna, ker mi menstruacija zamuja, PMS pa traja že par dni.

Depresija ni en dan v januarju, ko tehtnica pokaže tri kilograme več, ker sem decembra jedla preveč

Depresija ni en slab dan v januarju, ki ga uporabim kot izgovor, ko si zato, da se spravim v boljšo voljo, kupim nove čevlje ali torbico.

Depresija je več kot slabo počutje, ki mine.

Depresija je nekaj dni, mesecev ali let, v katerih je človek brez volje, žalosten, tesnoben, napet in poln krivde.

Depresija je nezmožnost iti v trgovino.

Depresija je strah ob gledanju z balkona z višjega nadstropja – ne zaradi višine, ampak zaradi strahu, da vas bo nekaj potisnilo navzdol.

Depresija so antidepresivi v kombinaciji s pomirjevali, z namenom, da bi normalno funkcionirali na družinskem kosilu, na fakulteti ali na čisto običajni kavi s prijateljico.

Depresija je nezmožnost načrtovanja prihodnosti, ker ne verjameš, da jo boš doživel.

Depresija je topi in prazen pogled, ne glede na temo, o kateri se pogovarjaš.

Depresija je hujšanje brez diete, ker apetit izgine.

Depresija je delanje možganov sto na uro, vsako sekundo dneva.

Depresija je nespečnost, kljub večdnevnemu nespanju.

Depresija je psihoterapija vsakih 10 dni in zapisovanje občutij na papir.

Depresija je tudi nasmejana oseba, ki jo občudujemo, kako dobro ji gre in s kako lahkoto prenaša vse, kar ji življenje servira.

Depresija je tudi v igralcu, ki odlično odigra prizor, je pa pred tem eno uro dihal v vrečko zaradi paničnega napada.

Depresija je tudi v influenserjih,  ki na Instagramu objavljajo fotografije s popolnim nasmehom, ki ga vadijo pred ogledalom.

Depresija je tudi v starejši gospe, ki je pred leti izgubila otroka in moža, ampak ima za vnuke vedno pripravljen nasmeh in Milko.

Depresija je v osebi, ki stoji zraven vas, medtem ko na prehodu za pešce čakata na zeleno luč in upa, da je ne ogovorite oz. nič ne vprašate, ker je tako tesnobna.

Depresija je vse to. Ni lepa, je pa vztrajna. Pripravljena je, da te nauči imeti se rad, če se tega le zavedaš. Nima rada borbe in ne preda se zlahka. Če pa si tudi ti dovolj vztrajen, se njena moč zmanjšuje in prihaja vse redkeje.

Depresija prihaja v različnih oblikah, zaradi različnih okoliščin, z različnimi simptomi. Nekaj pa je zagotovo … ne pride v enem dnevu, ne traja en dan in se ne konča v enem dnevu. Zato ni bilo objave prejšnji ponedeljek. Ker se depresije ne more posplošiti  na en meglen dan v januarju.

 

Zanos

Kako pogosto “padete” v neko aktivnost, da vam nič drugega ni pomembno in izgubite občutek za čas?

Meni se je to zgodilo v četrtek, ko sem izdelovala cvetne aranžmaje za na okrasitev grobov ob dnevu spomina na mrtve oz. na praznik vseh svetih. Bila sem v stanju zanosa.

Zanos (ang. flow) je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene aktivnosti. Je trenutna, subjektivna izkušnja, pri čemer je bistvenega pomena posameznikovo dojemanje naloge, sebe in okolja. V stanju zanosa posameznik v celoti izkorišča svoj potencial, je notranje motiviran za opravljanje naloge, zmanjša se njegova stopnja samozavedanja in občutek za čas.

Na zanose se najbolj spozna madžarski psiholog in dolgoletni raziskovalec zanosa, Mihaly Csikszentmihalyi-ju (izgovori se: Mihajli Čiksentmihajli). Zanj sem prvič slišala na faksu in si seveda najbolj zapomnila samo posebno ime. Kasneje sem ugotovila, da se gospod ukvarja z zelo zanimivimi pojavi – raziskuje kaj je značilno za ljudi, ki s(m)o v zanosu, kaj ga spodbuja in kakšne so posledice zanosa.

Csikszentmihalyi pravi, da ljudje v stanju zanosa najdejo pristno zadovoljstvo. V tem stanju se počutijo, da jih je aktivnost popolnoma posrkala vase in običajno gre za aktivnost, ki zahteva določeno mero ustvarjalnosti. V tem stanju ˝optimalnega doživljanja˝ se počutijo močne, pozorne, na vrhuncu svojih zmogljivosti in ustvarjalnosti, niso negotovi vase in imajo občutek kontrole in obvladanosti, brez posebnega napora.

V zanosu smo komaj, ko smo močno notranje motivirani, da nekaj naredimo, ob tem čutimo zadovoljstvo, hkrati pa ob tem doživljamo občutek kontrole,

ki gre z roko v roki v tem, da se zavedamo, da nekaj tudi ZMOREMO narediti (čeprav v stanju zanosa naredimo še več in bolje kot smo mislili, da znamo). V stanju zanosa nimamo občutka, da smo pasivno deblo, ki ga premetava voda sem in tja, temveč imamo občutek, da vemo kam gremo in da imamo določeno mero nadzora nad našo zavestjo. Nismo kontrolirani od zunanjih stvari, temveč naša moč prihaja od znotraj. V stanju zanosa svojo pozornost zavestno usmerimo na določen cilj, naša psihična energija dobesedno TEČE (ang. flows) v smer tega cilja in rezultat je nova ureditev ter občutek harmonije znotraj sebe.

V tem stanju imamo občutek, da takrat ni pomembno nič drugega, da je izkušnja zelo prijetna in da želimo to doživljati še naprej, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali.

Več o zanosu oz. flowu je povedno v spodnjem TED talku.