Instant psihologija

Instant kavo imam zelo rada, instant psihologijo pa malo manj. Kaj mislim z instant  psihologijo? Instant psihologija so zame vsi možni nasveti samooklicanih coachev in gurujev v raznoraznih blogih, člankih in knjigah samopomoči, ki nam obljubljajo kako nam bodo spremenili življenje.

 

Zagotovo ste že  kdaj prebrali ali vsaj naleteli na članek z naslovom: kako postati srečen v petih korakih, kako biti uspešen, kako postati bogat, … Taki naslovi so namreč zelo privlačni in nam vlijejo upanje, ampak imajo le redko nek konkreten učinek.
Pomislite malo… če bi vsi ti nasveti delovali in bi bilo dovolj samo prebrati tak članek ali knjigo ter se držati nasvetov, potem bi bili vsi ljudje srečni, zdravi, uspešni, bogati… Če je tako enostavno, zakaj ima potem 1% ljudi v rokah vse bogastvo?

Čeprav je namen nasvetov ta, da nam pomagajo, nas lahko tudi zelo zmedejo. V knjigah samopomoči je ponavadi opisana neka idealna slika kako bi naj bilo in kaj bi naj počeli, se vedli, itd. Vendar obstaja veliko različnih mnenj inmožnosti kako se nečesa lotiti ali se vesti v določeni situaciji. Ni nujno, da so vsi ti nasveti tudi primerni za vas. Vsak nasvet ki ga kdo da, izhaja z njegove perspektive. Nasvet, ki je zame zame dober in pravilen, ni nujno, da bo tudi za vas.
Z nasveti se na nas lahko posredno vpliva v smislu večje potrošnje: članek z naslovom kako shujšati v dveh mesecih in potem te diskretno zapakiran link popelje na spletno trgovino do rešitve v obliki tablet za hujšanje. Vem(o) pa, da do resnejših sprememb ni bližnjic.

Lahko pa nas vse te knjige tudi spravljajo pod pritisk… kako je obvezno cel čas delati na sebi in spreminjati življenje na bolje. Menim, da je namesto tega bolj pomembno, da se iskreno vprašamo in si pri sebi razjasnimo, če sploh, in zakaj si želimo neko spremembo.
Take vrste blogov, člankov in knjig pa tudi niso čisto nesmiselne, saj nas lahko spodbudijo, da pričnemo ob njih vsaj malo razmišljati o sebi, o svojem življenju, o tem kako si želimo živeti, o tem kaj nam je pomembno, o tem kaj si želimo, če bi radi kaj spremenili…
Zato ne pravim, da je narobe če kdaj kaj takega preberete, le razmisliti moramo kaj sploh rabimo in si želimo, ter se zavedati kaj je za nas realno in izvedljivo. Tudi jaz sem že napisala kako objavo z nasveti, ki so se pri meni izkazali kot dobri in najverjetneje še kako bom. Vendar te nasvete vidim kot predloge in možnosti, ki jih vi sami ovrednotite in presodite – ter najbolj pomembno, pri tem izhajate iz sebe.

Dan duševnega zdravja

 

Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja (10.oktober) je DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ ZA VSE. Svetovna fed
eracija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske.

Kdaj sploh govorimo o duševnem zdravju?

WHO definira duševno zdravje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Duševno zdravje je širok koncept, ki vključuje tako pozitivno duševno zdravje (»positive mental health«), npr. dober odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivno samopodobo, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami, kot negativno duševno zdravje (»ill mental health«), npr. duševne bolezni. Kot velja za osnovno opredelitev zdravja, tudi duševno zdravje pomeni mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni. Duševno zdravje je bistveno za našo zmožnost percepcije, razumevanje in interpretacije okolja, ki nas obdaja, pa tudi za mišljenje, govor in medsebojno verbalno in neverbalno komunikacijo. Bistveno je tudi za našo sposobnost oblikovanja in vzdrževanja odnosov ter za naše vsakdanje življenje v različnih družbah in kulturah, v katerih živimo. Duševno zdravje se oblikuje v družinah, šolah, na javnih krajih in na delovnih mestih; je rezultat tega, kako nas drugi obravnavajo in kako mi obravnavamo druge in sami sebe.

Na pomen prve psihološke pomoči sem opozorila že lani, ko sem z vami delila TED talk psihologa Guya Wincha.

Vsi vemo nalepiti obliž na krvavečo rano, zelo težko pa najdemo besede za človeka ki je v stiski. “Saj bo bolje” in “vse bo v redu” ne delujeta. Veliko lahko naredimo že z deset minutnim pogovorom v katerem našemu sogovorniku namenjamo vso našo pozornost, smo res tukaj in zdaj ter ga aktivno poslušamo. Ko se z nekom iskreno pogovorimo in se zaupamo, se počutimo veliko bolje. Že sam pogovor sprosti napetost, ki se je nakopičila in počutimo se olajšano.

Ob dnevu duševnega zdravja želim, da bi se trudili  za duševno zdravje ne samo danes, ampak vseh 365 dni v letu.

 

Psihične težave vs. duševne motnje

O duševnem zdravju se še vedno govori z zadržki. Kar verjetno vpliva na to, da v medijih in tudi nasploh prihaja do nepravilnosti pri pisanju oz. govorjenju o duševnem zdravju. Tabuiziranje in negativni predsodki  pa ne pomenijo nič dobrega, saj sta stigmatizacija in diskriminacija dva izmed najpomembnejših dejavnikov, ki ogrožata in zavirata duševno zdravje.

Duševno zdravje je del definicije zdravja, ki ga lahko definiramo kot  »stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja«.

Vsaka psihična stiska namreč še ne pomeni duševne bolezni. 

Psihično dobro počutje oziroma duševno zdravje lahko razumemo kot neke vrste kontinuum. Na eni strani imamo tako duševno zdravje na drugi strani pa duševne motnje. Duševnemu zdravju sledijo zelo blage psihične težave ali skrbi, potem sledijo zmerne težave oziroma psihične stiske, tem pa težje psihične stiske in duševne motnje oz. duševne bolezni.

Posamezniki psihične težave lahko prebrodijo sami ali pa potrebujejo le kratkotrajnejšo pomoč s strani strokovnjaka za psihično zdravje. Večja je stiska, več klinično psihološke oziroma psihoterapevtske ter psihiatrične pomoči posameznik potrebuje. V Sloveniji uporabljamo pri klasifikaciji duševnih motenj Diagnostični in statistični priročnik DSM  in Mednarodno klasifikacijo bolezni MKB-10.

Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja (vedenja), in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, njegovo funkcioniranje je slabše, manj učinkovito rešuje vsakdanje probleme. Šele ko duševno stanje začne ogrožati posameznikovo zdravje ali življenje, lahko rečemo, da gre za duševno  motnjo.

Sigmund Freud

Danes bi imel rojstni dan Sigmund Freud, verjetno najbolj znani psiholog vseh časov.

Osebnost je razdelil na tri plasti:

  • id – nezavedno. Sestavljata jo dva nagona:
    • eros – spolni nagon in
    • tanatos – nagon smrti in uničevanja.
  • ego – jaz; zavedno;
  • superego – nadjaz. Vsebuje vest in moralo, ki jo pridobimo v družbi.

Ukvarjal z interpretacijo sanj, ki jih je poimenoval kot kraljevsko pot do nezavednega.  Vsebino sanj je razdelil na manifestno (kar sanjamo in se zjutraj spomnimo) in latentno (kar je v ozadju oz. pravi pomen sanj).

Je oče psihoanalize, psihoterapevtskega pristopa, pri katerem lahko razkrivamo pomen nezavednega preko prostih asociacij, sanj, fantazij, idej, spodrsljajev ter dinamike medsebojne interakcije med analitikom in klientom, kar nas lahko prevede k razumevanju aktualnih težav.