Kaj je skrb zase?

Kaj pomeni skrbeti zase?

• prebrati knjigo do konca
• priznati, da te boli
• ležati tako dolgo, da prehlad mine
• prositi za pomoč
• paziti na to, kakšno hrano ješ
• pogovor
• sporočilo psihologu: “Kdaj lahko pridem?”
• voda, v vodi, z vodo, okrog vode
• opomniti sebe, da bo vse v redu
• razumeti, da nekateri ljudje lahko brez tebe, ampak tudi, da lahko ti brez njih
• spati
• priznati si, da si “awesome”
• dati vedeti ljudem, da nisi koš za smeti
• spočiti si na ramenu ljubljene osebe
• jokati
• poiskati pomoči
• izpolnjevati svoje želje
• oditi
• priti nazaj
• priznati, da nekoga pogrešaš
• se pohvaliti, tudi če ni bilo točno tako kot bi naj bilo
• plesati po stanovanju oz. hiši
• družiti se z živalmi
• iti na preventivni pregled
• odpraviti toksine, iz telesa in okolice
• sprejemati sebe, taki kot smo, nepopolni ampak prijetno
• ne odgovoriti na vse notifikejšne
• “unfollow” in “mute”
• poljub na svojo ramo
• pojesti zajtrk, ki ga pripravi nekdo drug
• nepospravljena hiša, ampak spočita glava
• oprostiti sebi, če te še vedno boli mesto, kjer je bila oseba, ki je ni več
• sporočilo “pogrešam te”

Skrb zase ni sebičnost. Skrb zase je varnostni pas. Poskusite. Mogoče se zgodi čudež.

 

 

Spomladanska utrujenost

Po dolgem času malo bolj resna objava. Tisti, ki me spremljate, veste, da sem bolj aktivna na Instagram profilu, kjer vas večkrat tudi kaj vprašam. Pred kratkim sem spraševala, če je spomladanska utrujenost za vas dejstvo ali mit. Da ne bo ostalo samo pri vprašanju, sedaj ponujam še odgovor.

Spomladanska utrujenost obstaja!

Gre za evoucijski pojav. Naši predniki oz. pračlovek je pozimi miroval, spomladi pa je postal bolj aktiven, saj je moral poskrbeti za svoje preživetje – začel je loviti, nabirati in ustvarjati. Zaradi povečane aktivnosti je porabil več energije, kar je povzročilo utrujenost. Ob menjavi letnih časov se torej mora naše telo prilagoditi spremembam, kar privede do neravnovesja v telesu in obremeni organizem. Pozimi naš imunski sistem oslabi zaradi vitaminsko manj bogate hrane, pomanjkanja sončne svetlobe in nezadostne telesne aktivnosti. V hladnejših mesecih se presnova upočasni in hranile snovi iz hrane se težje absorbirajo. Zaradi toplejšega vremena se nam žile razširijo, poveča se pretok krvi,  pospeši se tudi  metabolizem. Za to naš organizem potrebuje veliko energije, kar ga utrudi. Za večino ljudi je seveda to neko prehodno stanje, ki ga brez težav premagamo. Če pa težave (velika utrujenost, pomanjkanje volje, nespečnost, nihanje razpoloženja, ….) trajajo dlje čase, lahko to kaže na začetek resnejših težav, npr. depresije.

Prijaznost

Včeraj je bil svetovni dan prijaznosti. Prijaznost ima po mojem mnenju zelo oguljena in zlorabljen pomen. Zdi se mi celo, da veliko ljudi vidi prijaznost kot slabost. Prijaznost niso polna usta lepih besed. Prijaznost so majhna naključna dejanja, zaradi katerih se dobro počutijo drugi, hkrati pa se dobro počutimo tudi sami.

Za mene je prijaznost kot oblačilo, ki si ga oblečem vsaki dan. Nisem prijazna samo takrat ko je to potrebno oz imam neke koristi od tega. Nisem prijazna, ker želim biti všečna ali ugajati drugim. Taka sem in drugače ne znam, niti nočem. Verjamem, da se s prijaznostjo tudi nekam pride. To dokazujejo ljudje, ki so prav tako prijazni. Zato bom ostala ista, prijazna.

Zakaj ne bi bili prijazni, če nas to nič ne stane?

Hkrati pa nam lahko tudi koristi – teh pet koristi spodaj je izpostavil biokemik David Hamilton:

 

• Prijaznost osrečuje. Ko naredimo nekaj lepega za drugo osebo, se počutimo dobro, ker globoko v sebi vemo, da je prav, da smo to naredili. Še več, v naših možganih se tvori “hormon sreče”, dopamin, nekakšna naravna droga, zaradi katere se dobro počutimo.
• Prijaznost je dobra za srce. Čustvena toplina sprošča oksitocin, “hormon crkljanja”, ki razširi krvne žile, kar zniža krvni tlak in znižuje nivoje stresa, kar je dobro za vaše srce.
• Prijaznost upočasnjuje staranje. Oksiotcin namreč znižuje število prostih radikalov in vnetij v kardiovaskularnem sistemu – ključnih dejavnikov, ki prispevata k staranju.
• Prijaznost izboljša naše odnose. Zmanjša čustveno odtujenost, saj se takrat, ko smo prijazni, počutimo bolj povezane z ostalimi. To izvira iz časa naših prednikov, ki so nujno morali sodelovati, če so želeli preživeti.
• Prijaznost je nalezljiva. Kot da bi valovala – če si prijazen to navdihne druge, da so tudi oni prijazni, kar spet valovi dalje.

Narava

Paradoks modernega časa… ljudje smo veliko bolj veseli in srečni zunaj, v naravi, kot pa notri, v naših hišah in stanovanjih, pa kljub temu v naravi preživimo zelo malo časa.

Pozitivne učinke preživljanja časa v naravi so ugotovili v več študijah. Na Japonskem so celo v eni izmed njih ugotavljali, če je razlika med sprehodom v gozdu in sprehodom po parku v mesti. Merili so različne pokazatelje povezane s stresom. Ugotovili so, da ima sprehod v gozdu pomemben pozitiven učinek saj zmanjšuje nivo kortizola, našega stresnega hormona, zmanjša aktivnost simpatičnega živčnega sistema ter zmanjšuje krvni tlak in srčni utrip. Poleg teh učinkov pa preživljanje časa v naravi lahko poveča našo ustvarjalnost in zbistri naše misli. Po domače; narava umiri naše preveč stimulirane možgane, sproščeni možgani pa funkcionirajo bolje. Poleg vseh teh dokazov in študij pa izhajajmo tudi iz lastnih izkušenj. Kje se počutimo bolje, na stolu pred računalnikom ali na sprehodu ob reki?

 

Menim, da narava lahko pomembno vpliva na to, kako razmišljamo in kako se počutimo, zato želim, da se večkrat izgubimo v naravi in se tam tudi najdemo.

Kako se soočati s stresom?

O stresu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da sploh ne vem kje začeti. Za uvod bom izpostavila tisto, o čemer  mislim, da se v povezavi s stresom ne govori ali piše toliko… Zdi se mi, da se stresu dela tudi krivica, saj je dežurni krivec za skoraj vse težave vsakdanjega življenja. Kar pa ni nujno res… gneča na cesti, ko se vozimo domov iz službe še nebi smela pomeniti, da smo pod stresom. Ljudje velikokrat napačno rabimo besedo stres za stresorje.. stresor je nekaj kar nam povzroči stres, je vsak dražljaj, ki nam poruši ravnovesje organizma. Šele od naše ocene oz. interpretacije tega stresorja je odvisno ali bomo pod stresom ali ne. O stresu govorimo, ko so zahteve, ki jih pred nas postavljajo delo, šola, študij, odnosi, … večje, kot je naša sposobnost, da se spoprimemo z njimi.

V določenih okoliščinah je določena mera stresa lahko tudi pozitivna, saj nas spodbudi in nam da energijo, da se prebijemo skozi težke situacije, kot je npr. izpit na faksu ali opravljena naloga do roka. Poznamo torej tako negativen kot pozitiven stres. Ta pozitiven je velikokrat spregledan. Tudi jaz bom o pozitivnem stresu pisala kdaj drugič in se bom raje posvetila temu, ki nam povzroča toliko težav.

Največkrat se o stresu govori z negativnim prizvokom, saj se prevelika količina stresa lahko odraža v našem zdravstvenem stanju, tako fizičnem kot psihičnem. Kronični stres, ki mu ne namenimo pozornosti in ga ne poskusimo na nek način zmanjševati, se lahko prične odražati v resnih zdravstvenih težavah kot so nespečnost, anksioznost, visok krvni tlak, bolečine v mišicah, zmanjšana odpornost… Raziskave so pokazale, da lahko stres prispeva k razvoju večjih bolezni, kot so bolezni srca, depresija in debelost.

S pozitivnim, zdravim pristopom k uravnavanju stresa, lahko zmanjšamo veliko od teh zgoraj naštetih negativnih posledic. Vsak od nas je drugačen, zato so tudi načini za zmanjševanje oz. spoprijemanje s stresom različni. Nekateri ljudje se sprostijo s hobiji, z vrtnarjenjem, drugi s poslušanjem glasbe, tretji s športom, medtem ko pa nekateri najdejo olajšanje v dejavnostih kjer se umirijo in so sami s sabo: meditacija, joga, sprehodi..
Sama spadam v to kategorijo in ni boljšega občutka kot je biti sama s sabo, na sprehodu v naravi, poslušati šumenje reke, opazovati ptice, imeti veter v laseh..

Predstavljam pet tehnik, za katere so je pokazalo, da v največji meri pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, tako kratkoročno kot dolgoročno.

1. Odmik od stresorjev
To se seveda sliši malo za ušesa privlečeno, saj je težko kar “oditi” od velikega projekta s katerim se ukvarjate v službi ali od jokajočega otroka ali vedno večjega minusa na bančnem računu… Toda, ko dovolimo sami sebi narediti korak vstran in si dopustimo imeti čas za nekaj drugega,nam lahko da to nov pogled ali pa se počutimo manj obremenjeni. Ne govorim o tem, da bi se izogibali stresorjem, ampak želim pokazati, da lahko 20 minut, ko se odmaknemo oz. si vzamemo čas zase, zelo pomaga.

2. Redna športna aktivnost
Vedno več je raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke športne aktivnosti, tako na fizično kot psihično počutje. Redna  aktivnosti ima predvsem dolgoročne pozitivne učinke. Čeprav nam lahko tudi 20 minutni sprehod, tek, plavanje ali ples sredi stresnega tedna, nudi neposreden pozitiven učinek, ki traja več ur po sami aktivnosti.

3. Nasmeh in smeh
Naši možgani so povezani z našimi čustvi in obraznimi izrazi. Ko so ljudje pod stresom, se to velikokrat odraža na njihovih obrazih. Zato lahko le nasmeh ali malo daljši smeh pomaga sprostiti napetosti  in izboljša počutje v trenutni situaciji.

4. Podpora bližnjih
Pokličite prijatelja oz. prijateljico, pošljite sms ali email… Ko delimo naše skrbi in občutke z drugo osebo nas lahko to zelo razbremeni in nam pomaga. Seveda je pri tem pomembno, da osebi s katero se pogovarjamo, zaupamo in imamo občutek, da nas razume in spoštuje.

5. Čuječnost, meditacija in sproščanje
Meditacija in čuječnost nam pomagata, da se sprostimo in fokusiramo. S čuječnostjo si lahko pomagamo priti do novih pogledov, razvijamo sočutje in odpušačnje, tako do drugih kot do samih sebe. S prakticiranjem katere od tehnik meditacije ali sproščanja, lahko izrazimo čustva, ki so v telesu povzročala tudi negativne fizične učinke stresa. Podobno kot pri vadbi, se je tudi pri meditaciji pokazalo, da ima že kratka meditacija takojšnje pozitivne vplive na naše počutje.
O meditaciji, tehnikah sproščanja in čuječnosti pa več v naslednjih objavah.